(V’lek Luftar)
Strani: 1/3
Velikemu številu adrenalinskih športov, ki so se v Črni predstavili in tudi nekako uveljavili (kot so plezanje, smučanje, gorsko kolesarjenje, skejtanje, padalstvo in tako naprej) lahko dodamo še eno različico oz. bolje rečeno, podrazličico. V tem primeru gre za smučanje ali bordanje,vendar na nekoliko drugačen način. Če ste kdaj gledali in se čudili vragolijam extremnih smučarjev po televiziji ali mimogrede vrgli oko na katerega izmed odbitih boardarjev in zraven sami pri sebi rekli »ta si pa upa«, veste o čem bo govora.
Adrenalinski športi vedno bolj privlačijo staro in mlado povsod po svetu, zato tudi pri nas v Črni, na naši ljubi ŽIČNI ni nič drugače. Kar nekaj časa smo posedaje pri Kogelniku pozimi sanjarili o terenih, primernih za to vrsto smučanja, o ogromnem skoku, s pomočjo katerega kar poletiš, zalebdiš in zarežeš v zrak in kako bi bilo izvesti to in ono. Vendar je ostalo do slednjega le pri navdušenju.
Nakar je prišel KRSNIK in naenkrat se ta ideja ni zdela več nedosegljiva. Smučarija je bila v ferbuarju res na vrhuncu. Lepi, sončni dnevi z veliko snega so kar klicali nekaj posebnega. Začeli smo se dogovarjati z upraviteljem smučišča, prosili smo za dovoljenje, priskrbeli reševalno vozilo in reševalca, ki je bil na srečo na tekmovanju brez dela in le še eden izmed navdušenih gledalcev. Pozitiven odgovor na prošnjo za izvedbo tekme je prižgal zeleno luč za izgradnjo in pripravo terena za pravo malo skakalnico, za kar pa je, kot smo medtem spoznali, potrebnega veliko dela voljnih rok in glav.