Krsnik - Kresna noč

Janes je napisal/a: " Kresna noč je 23. junija, kresni dan pa 24. junija.

POLETNI SOLSTICIJ - KRESNA NOČ

Napisala in uredila K.M. iz carovnice.com.

Poletni solsticij je znan kot: Sončni kres, Litha, Midsummer, Feill-Sheathain, Jani, Alban Heruin (Druidsko), Juhannus, Midsommarafton, Saint John's Eve. »Obrni se proti soncu in takrat boš senco pustil za seboj.« - pregovor Maorov. Poletni solsticij nastopi točno takrat, ko je sončna moč v zenitu. To je čas, ko sonce doseže največji odklon od ekvatorja, torej je od njega najbolj oddaljeno. Bog Sonca ima takrat največjo moč.

Preberi več...

Solsticij izhaja iz latinščine: sol – sonce, sistere- stati; kar pomeni, da sonce takrat stoji. Dan je takrat najdaljši in noč najkrajša. Od poletnega solsticija dalje sonce pojema, začne se potovanje proti času žetve.

Kresno noč praznujemo po starem poganskem izročilu kot enega največjih ognjenih praznikov, ki nakazuje začetek obdobja, ko začne sončna svetloba pojemati. V krščanstvu se praznuje praznik Sv. Janeza Krstnika, 24.6. (pogani so častili junaka Kresnika).Stonehenge je orientiran prav glede na poletni solsticij – vhod gleda v smeri sončnega vzhoda na dan poletnega solsticija. Tudi Tempelj Sonca Teotihuacan v Mehiki je podobno orientiran. V času starih Egipčanov je Sirius (pasja zvezda) vzšla prav na poletni solsticij (danes vzhaja 10. avgusta) in najavlja novo leto, čas, ko je reka Nil začela poplavljati. Pes naj bi pomenil paznika horizonta in solsticija.

Kresna noč je v vsem indoevropskem prostoru najbolj magično obdobje v vsem letu. Takrat svoje moči preizkušajo škrati, vile, druga nadnaravna bitja; praznik pa je nabit z Magijo in čarovništvom. Ljudje so verjeli, da življenje izhaja iz Sonca, da Sonce vpliva na življenje, zato so hoteli s čarnimi sredstvi Soncu ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj. Zato so ljudje zanetili kolikor mogoče blizu neba po hribih in gorah kresove, da bi sonce od njih prejemalo čim več toplote in svetlobe (na ognjišču so žgali tudi hrastov panj ali čok).

Praznovanje Kresne noči se začne že na predvečer (ker je bil takrat za Kelte in druga starodavna ljudstva začetek novega dne). Ljudje so prižigali kresove, skakali čez ogenj ali skozenj, živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila bolezni in zleh sil, sledilo je plesanje okrog ognja, petje, hoja po žerjavici… Ko so ognji pogoreli, so preostali pepel nesli domov, potrosili so ga po poljih, v vse štiri vogale hiše, žerjavico pa so si položili tudi na srce. Pepel prinaša moč zaščite, zdravje in srečo.Pri Keltih je bil kres druidski praznik in zlasti v Bretaniji so prižigali kresove, im. baalski ognji. Vsakega velikega praznika so se udeleževali tudi duhovi prednikov. Ti so se vračali na svoje domove na praznike Samhaina, na Yule in Litho. Splošno razširjeno je bilo tudi vedeževanje.

Kadila, ki so jih prižigali: jasmin, vrtnica, lotus…Kresna noč je bila pravi čas za nabiranje magičnih rastlin in zelišč. Rastline, nabrane to noč, imajo posebno moč. Ljudje so rastline – zlate, solarne rože (rumene barve), kot so praprotno seme, divji pelin, omela, repinec, šipek, kopriva, ivanjščice… - nabirali pred zoro, ko je bila na njih še rosa. Obešali so jih na vrata, okna in okrog domov za zaščito. S praprotno vodo so se umivali proti boleznim. Prav praprotno seme (trosi) ima posebno magično moč (mora pa biti nabrano v kresni noči med enajsto in dvanajsto uro. Posebej učinkovito je bilo, če so bili tisti, ki so ga nabirali, goli in če je praprot rastla na križpotju) – napravijo te nevidnega, pomagajo proti začaranju, streli; če je dekle nosilo trose v nedrih, potem je zagotovo dobila fanta, če pa je kdo nevede dobil v čevelj praprotno seme na kresni večer, je lahko razumel živalsko govorico. Praprotno seme so nosili po žepih, zašito v suknjah, krilih, klobukih, rutah. Ženske so nosile venčke, spletene iz detelje in drugih rastlin, moški pa vence iz hrastovih listov in rastlin. Tudi živino so okrasili z venci.

Na Kresno noč se je Sveti Kralj, Bog Pojemajočega Leta srečal s Hrastovim Kraljem in se polastil vladanja nad preostalim letom. V Keltski mitologiji se je Mladi Bog umaknil, dvignil med Zvezdno kolo in tam počakal in se učil, preden se je ponovno rodil na Zimski solsticij (Yule). Še nekaj Bogov je značilnih za Kresno noč: Lugh, Lleu, Lugos, Aine.

Drug pomemben element Kresne noči je voda. V preteklosti so ljudje plavali v rekah, potokih, ki so tekli proti vzhajajočemu soncu. Kopanje v izvirih je prinašalo ozdravljenje, zaščito in očiščenje. Podobno tudi valjanje po rosi prinaša zdravje.Poletni solsticij je tudi čas jagodičevja, češenj, mlade zelenjave, zelišč… Rastline so v polnem cvetenju, vse diši. Narava ponuja obilo vsega, od raznolikosti barv, vonjev, okusov; ta čas lahko tudi popestrimo jedilnike: naredimo metin ledeni čaj, zeliščne prelive za solate, jagodne kolačke, sorbete iz limone in mete, pite iz jagodičevja…

Pari, ki so bili skupaj že eno leto (od prejšnjega Beltana), so se lahko poročili v formalni obliki na Litho ali Lughnasadh (1. avg.). Polna luna se ob Kresu im. »Honey Moon« - medena luna, ker so takrat panji polni medu. Fermentiran med, znan kot medica, so obredno pili ob porokah. Medica deluje kot afrodizjak. V moderni dobi pa je ostal izraz medeni meseci, ko gresta mladoporočenca na »honeymoons«.Kresni čas je tudi čas strasti, volje, moči in tudi resnične Ljubezni. Naša strast mora biti uravnovešena, prepojena z Ljubeznijo, da nam lahko daje polno, harmonično življenje. Ob tem času si poglejmo vso lepoto življenja, intenzivnost strasti, poživljajoče zavedanje, nežnost Ljubezni… Samo v harmoniji strasti in Ljubezni – skozi zavestno dojemanje obeh, lahko dosežemo vrh našega poslanstva, ekstazo.

Naj vas Blagoslov Kresne noči spremlja skozi čase sprememb, čase luči, čase teme. In vedi, da kjerkoli se boš ustavil, vedno nosiš s sabo semena upanja, semena radosti, semena Ljubezni in semena sprememb, ki jih lahko zaseješ kadarkoli v življenju.Lepo in doživeto Kresno noč vam želim!

***

Napisala in uredila K.M. "